Vse bolj se ne nanaša samo na ljudi, ampak tudi na živali. Opredeljena je kot patološko stanje, za katerega je značilna rast in prekomerno kopičenje maščobnega tkiva. Nekatere definicije jo delijo na prekomerno telesno težo (povečanje telesne teže za 15 %) ter debelost in bolezenska debelost (povečanje telesne teže za 30 %).

Raziskave kažejo, da je v povprečju kar 37 % živali predebelih ali debelih!

In v neki raziskavi je ta vrednost dosegla celo 60 %. Kot lahko vidite, so te številke zelo velike in obseg problema že dolgo ni več nepomemben. Problem debelosti ni le estetski, povezan je z zdravjem in s tem tudi z življenjsko dobo. Debele živali ogrožajo bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni obtočil, bolezni dihal, ortopedske bolezni, pri mačkah zamaščenost jeter, pri psih pa endokrinopatije. Druge težave, ki so lahko posledica debelosti, vključujejo: spremenjeno odmerjanje zdravila – pri zamaščenih živalih je veliko težje določiti ustrezen odmerek, slabša je tudi preglednost kirurškega polja ter otežena splošna diagnostika. Debelost celo poslabša proces celjenja ran.

Če pri svojem psu ali mački opazimo preveliko pridobivanje teže, moramo čim prej reagirati. Najprej morate pogledati prehrano živali – ali je res primerna zanjo? Ne pozabite, da so tako psi kot mačke mesojedi in da lahko hranjenje s hrano z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov prispeva k povečanju telesne teže. Če ugotovimo, da je vrsta hrane, ki smo jo izbrali, ustrezna (osebno priporočam barf ali visoko mesno mokro hrano) in kljub temu žival pridobiva na teži, je treba količino zaužite hrane natančneje pogledati.

Zelo pogosto v prehrano naših ljubljenčkov ne vključimo okusnih dobrot

in kaj jim dajemo med obroki in že majhen dodatek hrane lahko vpliva na težo psa ali mačke. Številni skrbniki nadomestijo pomanjkanje sprehoda ali zadostne količine igre z dodatnim grizalom. Za človeka en priboljšek več ni nič, za majhnega psa ali mačko pa lahko ob rednem hranjenju vpliva na telesno težo.

Če naš ljubljenček ne jé veliko, ima ustrezno hrano, ga nihče od družinskih članov ne hrani, pa kljub temu pridobiva na teži, se lahko izkaže, da je prekomerna teža povezana s kakšno zdravstveno težavo. Za določitev bo potrebna krvna preiskava in morebitna nadaljnja diagnostika, ki bo izvedena v skladu s priporočili veterinarja. Včasih je poleg dietnega zdravljenja potrebno tudi farmakološko zdravljenje. Vendar se včasih zgodi, da kljub odsotnosti bolezni in razmeroma dobri prehrani, po mnenju lastnika, hišni ljubljenček pridobi težo. Takrat je dobro poiskati pomoč zoodietika, ki bo na  vse skupaj pogledal s svežimi očmi in morda hitreje lociral težavo ter predlagal rešitev. 

Eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, poleg pravilne prehrane, ki pomaga pri izgubi odvečne teže, je telesna dejavnost. Vendar pa v vročini hujšanja ne smemo pozabiti, da lahko preveč intenzivna aktivnost živali škodi. V primerih ekstremne debelosti je dobro poiskati nasvet fizioterapevta, ki vam bo pomagal izbrati prave vaje za določeno žival. Vodna tekalna steza deluje zelo dobro, vendar lahko predolgi sprehodi ali teki obremenijo sklepe in negativno vplivajo na mišično-skeletni sistem živali.

Proces hujšanja je kompleksen in dolgotrajen.

Prehitro hujšanje ni zdravo, zato se hujšanja lotite razumno. Drastično zmanjševanje porcij in preveč intenzivna vadba bosta negativno vplivala na zdravje vašega ljubljenčka, povečala pa bosta tudi tveganje za jo-jo učinek. Tako kot pri ljudeh tudi pri živalih hujšanje ni najlažja stvar. Skrbniki pogosto ne vidijo nič slabega v tem, da je njihov ljubljenček preveč okrogel. Družba se je navadila na prekomerno telesno težo. Marsikdo, ko bo videl labradorca pravilne telesne teže, ga bo imel za tipičnega psa ali lačnega psa, saj morajo biti psi te pasme okrogli.

Podobno je z velikimi mačkami. Nekateri lastniki se hvalijo, kako velika je njihova mačka. Ni jim mar, da je teža povezana z debelostjo. Bolje se je pohvaliti s 15-kilogramskim Maine Coonom, kot pa priznati, da mačka tehta le malo več kot večji jazbečar. Spomnimo pa se, da je takšno razmišljanje izjemno škodljivo. Skrajšuje življenje naših hišnih ljubljenčkov, zmanjšuje njihovo kondicijo, zato živali ne morejo v celoti uživati ​​življenja.

Ewa Salwerowicz-Skoczylas

Ewa je zoodietologinja, specialistka za presno prehrano psov in mačk ter ljubiteljica vseh živali. Zanima jo dietetika mesojedih živali. Je soustanoviteljica projekta BARFNE KOREPETYCJE. Navdušena je nad naravno prehrano hišnih ljubljenčkov. Že leta promovira zdravo prehrano psov in mačk, predvsem hranjenje z BARF. Je sovoditeljica najbolj prepoznavnih skupin na Facebooku o psih in mačkah BARFNE KOREPETYCJE – MAČKA, BARFNE KOREPETYCJE – DOG. Zasebno je skrbnica dveh posvojenih mačk – Floreka in Mysie, zajčjega jazbečarja Luśke in velikanske tarantele Koksa.

The post DEBELOST PRI PSIH IN MAČKAH appeared first on Pokusa.

Hondroprofilaksa je celovit postopek, ki vključuje ciljno usmerjene ukrepe za preprečevanje razvoja bolezni sklepov pri psih in mačkah na vseh stopnjah njihovega razvoja. Najpomembnejšo vlogo v tem aktivnem procesu imajo telesna dejavnost, prehrana in biološko aktivne snovi z znanstveno dokazanimi protivnetnimi in analgetičnimi učinki. Telesna dejavnost je tudi pri psih z že razvitimi boleznimi sklepov najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k ohranjanju gibljivosti sklepov, zaščiti pred postopnim propadanjem in zagotavljanju udobja življenja. Telesna dejavnost z neposrednim vplivom na hitrost nastajanja plazemskega filtrata (tekočina v sklepni kapsuli) zagotavlja ustrezno prehransko stanje hrustančnega tkiva in krepi mišično tkivo, kar zagotavlja gibljivost sklepov. Najpogostejši bolezni, ki prizadenejo sklepe, sta osteoartritis in osteohondroza . Osteoartitis velja za najpomembnejši vzrok kronične bolečine pri psih, njegova pojavnost v populaciji odraslih psov pa je ocenjena na približno 20 %. Gre za bolezen, ki negativno vpliva na kakovost življenja odraslih in starejših psov, zlasti velikih pasem – čeprav v enako veliki meri prizadene tudi mačke. Osteohondroza pa je motnja endohondralne osifikacije, ki nastane zaradi lokalne ishemije hialinskega hrustanca v epifizah rastočih kosti in je lahko posledica nepravilne prehrane, zlasti v fazi rasti telesa.

Eden od elementov zdravljenja, ki ščiti hrustanec pred uničenjem, je uporaba biološko aktivnih snovi s hondroprotektivnimi lastnostmi. In čeprav je njihova učinkovitost v večini primerov še vedno predmet številnih polemik, je njihova priljubljenost vedno večja in vsako leto se pojavijo nove. Snovi, kot sta glukozamin ali hondroitin, se trenutno obravnavajo kot klasične snovi, in čeprav se uporabljajo že vrsto let, so še vedno predmet znanstvenih raziskav, katerih rezultati spodbujajo njihovo uporabo.

Biološko aktivne snovi s hondroprotektivnimi lastnostmi:

Glukozamin v obliki sulfata ali hidroklorida je predhodnik sinteze glikozaminoglikanov, zlahka se raztopi v vodi in se po peroralni uporabi dobro absorbira v tankem črevesju. Pokazalo se je, da se pri psih po peroralnem vnosu radioaktivno označen glukozamin pojavi v krvnem obtoku po 15 minutah. Glukozamin absorbirajo tkiva, vključno z jetri, kjer se uporablja za sintezo glikoproteinov in glikozaminoglikanov sklepnega hrustanca. Glukozamin sulfat spreminja proizvodnjo metaloproteinaz v hondritih in lahko zavira kolagenazo – encim, ki razgrajuje naravne kolagenske strukture v sklepu.

Hondroitin je organska spojina iz skupine glikozaminoglikanov, ki tvori dolge mukopolisaharidne verige. V naravi se pojavlja predvsem v sklepnem hrustancu v obliki hondroitin sulfata (dodatno vsebuje sulfatno skupino). Njegova glavna naloga je zmanjševanje trenja med gibljivimi deli sklepa. Telo jo proizvaja samo, vendar se sčasoma, tako kot pri kolagenu ali glukozaminu, ta proces upočasni, zato lahko to spojino štejemo za nujno pri prehrani starejših ljudi, ne glede na spremljajoče težave s sklepi. Terapevtski učinek hondroitina temelji na več različnih mehanizmih: protivnetnem z zaviranjem tvorbe interlevkina-1β, metaloproteaze-3 in prostaglandina E2, spodbujanjem sinteze proteoglikanov in hialuronske kisline ter zaviranjem proteolitičnih encimov hrustanca (vključno s kolagenazo, elastazo) in zaviranjem translokacije NF-κB, ki sodeluje pri kroničnih vnetnih procesih.

Hialuronska kislina je glikozaminoglikan z visoko molekulsko maso, ki ga pogosto najdemo v živalskih tkivih in tekočinah, v posebno visokih koncentracijah pa v sinovialni tekočini, vodni tekočini v očesu in v koži. Široko se uporablja pri zdravljenju osteoartritisa in kot snov, ki pospešuje celjenje ran. Rezultati raziskav kažejo, da se hialuronska kislina absorbira v prebavilih, del pa je vstopi v telesna tkiva, vključno s kožo in sklepi. Zanimiva je ugotovitev, da je pri zdravljenju bolnikov z degenerativnimi spremembami v kolenskem sklepu bolj učinkovit pripravek, ki vsebuje glukozamin, hondroitin in hialuronsko kislino, kot pripravek, ki vsebuje samo glukozamin in hondroitin.

Harpagophytum procumbens (hudičev krempelj, hudičev krempelj ali hudičev krempelj) je afriška rastlina, ki se že vrsto let uporablja v alternativni medicini. Na splošno velja, da ima protivnetne lastnosti, saj ima sposobnost zaviranja delovanja encimov ciklooksigenaze in lipoksigenaze, tj. njeno delovanje je podobno nesteroidnim protivnetnim zdravilom. Aktivne spojine v rastlinskem izvlečku so glikozidi, kot je harpagozid.

Boswellia serrata, znana tudi kot indijsko kadilo, je drevo iz družine štorkelj, njegova smola, imenovana kadilo, pa se že dolgo uporablja kot protivnetno in protibolečinsko sredstvo. Raziskave so pokazale, da imajo aktivne snovi, ki jih vsebuje bosvelija serrata, zlasti bosvelična kislina, številne lastnosti. Vplivajo na aktivnost encimov lipoksigenaza in ciklooksigenaza, delujejo na rastne dejavnike (žilni endotelijski rastni dejavnik in drugi, povezani s preživetjem in proliferacijo celic. Najmočnejša in najbolje raziskana bosvelična kislina je 3-O-acetil-11-keto-b-bosvelična kislina (AKBA) , katere učinki v okviru degenerativnih bolezni sklepov so najbolje dokumentirani.

Metilsulfonilmetan (MSM) je spojina, ki vsebuje žveplo in se priporoča za lajšanje bolečin v sklepih/mišicah zaradi protivnetnih lastnosti ter upočasnjuje anatomsko napredovanje sklepa pri osteoartritisu kolena. Mehanizem delovanja vključuje zaviranje delovanja encimov, ki povzročajo nastanek provnetnih citokinov, zmanjšanje količine prostih radikalov v hrustancu, ki so posredniki vnetnih reakcij, in izboljšanje diferenciacije osteoblastov.

Polinenasičene maščobne kisline omega-3 – Maščobne kisline omega-3, zlasti nenasičene maščobne kisline z dolgo verigo – eikozapentaenojska kislina (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA), že nekaj časa veljajo za ene najpomembnejših hondroprotektivnih sestavin, ki se dajejo psom in mačkam v prehrani. prav tako učinkovito ščitijo hrustančno tkivo pred poškodbami. n-3 maščobne kisline, pridobljene iz ribjega olja, z zaviranjem vnetne poti ciklooksigenaze 2 zavirajo nastajanje pro-vnetnih PGE2, TNF-α, IL-1β in IL-6. Opravljena raziskava je pokazala, da dodajanje ribjega olja prehrani psov zagotavlja povečanje ravni maščobnih kislin omega. -3 do 3,5 % izboljša stanje psov z artritisom, predvsem pa omogoča zmanjšanje odmerka karprofena pri psih, ki prejemajo to zdravilo zaradi osteoartritisa. Takšna prehrana poveča koncentracijo skupnih maščobnih kislin omega-3 v serumu, po mnenju skrbnikov živali pa izboljša tudi sposobnost vstajanja iz ležečega položaja in pripravljenost za igro po 6 tednih uporabe, izboljša kakovost hoje po 12 in 24 tednih uporabe ter poveča moč, s katero psi z osteoartritisom obremenjujejo svoje okončine.

Hidroliziran kolagen – je najbolj razširjena beljakovina v zunajceličnem matriksu in vezivnih tkivih vseh vretenčarjev. Ekstrakcija kolagena vključuje predvsem ekstrakcijo iz tkiv živalskega izvora, bogatih s kolagenom, kot so hrustanec, koža in kosti. Glede na proizvodni postopek lahko dobite različne kolagenske derivate s popolnoma različno strukturo, sestavo in lastnostmi, kot so: nedenaturiran nativni kolagen (netopen) ali topen nativni kolagen v obliki hidroliziranega kolagena, ki je vir kratkih peptidov in aminokislin. Molekularna struktura peroralno uporabljenega kolagena določa mehanizem njegovega delovanja na vnetje sklepov. Sprva so domnevali, da lahko dodajanje kolagena spodbuja sintezo vezivnega tkiva, predvsem zato, ker je kolagen njegova glavna sestavina. Dejansko se je izkazalo, da se nekateri peptidi iz hidroliziranega kolagena absorbirajo in kopičijo v hrustančnem tkivu. Poleg tega so živalski modeli osteoartritisa pokazali obetavne rezultate pri ohranjanju strukture hrustanca po dolgotrajnem uživanju hidroliziranega kolagena.

Vse zgoraj navedene biološko aktivne snovi, ki se dajejo v obliki prehranskih dopolnil, imajo hondrofilaktične lastnosti in bi kot take morale biti nepogrešljiv del prehrane živali, ki že trpijo zaradi degenerativne bolezni sklepov in tistih, pri katerih obstaja tveganje za razvoj takšne bolezni.

Avtor članka: Jacek Wilczak

Docent na Oddelku za biokemijo in dietetiko Veterinarske fakultete SGGW v Varšavi. Znani in spoštovani strokovnjak za vlogo biološko aktivnih spojin v prehrani živali in ljudi. Avtor znanstvenih in poljudnoznanstvenih publikacij s področja dietetike in preprečevanja prehrane živali. Glavni predmet njegovih raziskav so mehanizmi delovanja biološko aktivnih spojin (polifenoli, beta-glukani, probiotiki, maščobne kisline in drugi) v patogenezi bolezni (vnetje prebavnega trakta, rak) in v okviru staranja. Zagovornik širjenja znanja med skrbniki živali o odgovorni in zavestni uporabi prehranskih dopolnil pri prehrani njihovih hišnih ljubljenčkov – univerzitetni predavatelj, predavatelj in udeleženec številnih konferenc, vodja številnih usposabljanj in spletnih seminarjev, prehranski svetovalec. Zasebno je skrbnik čokoladnega labradorja in tribarvnega kavalirja King Charlesa španjela – zato iz prve roke ve, kako pomembna je pravilno uravnotežena prehrana za pravilno rast in razvoj vsakega psa.

The post HONDROPROFILAKSA – PREPREČEVANJE BOLEZNI SKLEPOV PRI PSIH IN MAČKAH appeared first on Pokusa.

Psi so relativno mesojedi. To pomeni, da so vir energije in gradnikov za njihovo telo predvsem živalske beljakovine in maščobe ter v manjši meri ogljikovi hidrati.

Ali se naši psi pravilno razvijajo in ohranjajo dobro zdravje, je v veliki meri odvisno od kakovosti izdelkov in pravilne količine posameznih sestavin v prehrani. Te zahteve se lahko razlikujejo glede na starost, stopnjo aktivnosti, zdravstveno stanje in pasmo.

FAZA MLADIČKA

Mladički šele spoznavajo svet okoli sebe, zato so zelo aktivni, vendar potrebujejo tudi veliko počitka. Možgani v tem obdobju delujejo najintenzivneje in se hitro utrudijo. Pomembno je, da je prehrana bogata z maščobnimi kislinami omega-3, ki prispevajo k pravilnemu razvoju živčnega sistema in njegovemu delovanju. Pomanjkanje teh sestavin v prehrani se lahko pri psih kaže kot povečana hiperaktivnost, plašnost, težave s koncentracijo in učenjem. Dobri viri polinenasičenih maščobnih kislin so ribe, ribje olje in kril. Dobro je, da vsaj eno od teh surovin vključite v obroke svojega mladiča, tudi če ga hranite s polnovredno hrano.

Vsak pes ima željo po žvečenju in grizenju, pri mladičih pa je ta želja še posebej povečana. To je posledica spodbujevalnih procesov živčnega sistema – mladiči z grizenjem in žvečenjem spoznajo teksturo in okus predmetov, ob menjavi zob pa tudi razdražene dlesni. V pomoč je lahko žvečilka, ki ni pretežka in ne preveč drobljiva, kot je žvečilka Puppy Chewing bone. Žal je tudi ob zagotavljanju primernih predmetov za žvečenje in raziskovanje verjetno, da bo naš malček vseeno ugriznil in pogoltnil nekaj, kar lahko povzroči želodčno revolucijo, zato je vedno vredno imeti pri roki probiotik za ponovno vzpostavitev normalnih prebavnih procesov.

Obdobje mladiča je tudi čas najintenzivnejše rasti, zato žival potrebuje več lahko prebavljivih beljakovin, vitaminov in mineralov. Izdelek, ki lahko pomaga zadovoljiti te potrebe, je Junior Optimal+, ki temelji na naravnih sestavinah (kvas, rumenjak, alge) in vsebuje vitaminske in mineralne dodatke v ustreznem razmerju. Pomemben je tudi vitamin D, saj povečuje absorpcijo kalcija in z interakcijami z elementi endokrinega sistema sodeluje pri njegovem ravnovesju. Cod liver oil (olje iz jeter trske) je zato za mladiča priporočljivo kot vir vitamina D in kislin omega-3.

FAZA MLADOSTNIŠTVA IN PUBERTETE

Psi dosežejo ciljno težo v različnih starostnih obdobjih, odvisno od pasme. Pri majhnih in miniaturnih pasmah se to zgodi okoli 8-9 mesecev starosti, pri velikih in orjaških pasmah pa med 1,5 in 2 letoma starosti. Med odraslostjo in mladostništvom pes vstopi v fazo odraščanja in zrelosti. Njegovo okostje preneha rasti, vendar se mišično tkivo še naprej razvija. Pes še vedno potrebuje veliko beljakovin in kalorij, vendar manj, kot jih je potreboval kot mladiček. Pravilna absorpcija hranilnih snovi vpliva na pravilen razvoj. Pivski kvas izboljša prebavni sistem in zagotavlja beljakovine, potrebne za gradnjo mišic. Pri tej starosti velja razmisliti o dodajanju hondroprotetikov, na primer Chondro Junior +HA, ki vsebuje hranila, ki vplivajo na mišično-skeletni aparat. S pravilnim dopolnjevanjem se lahko vaš ljubljenček izogne težavam s sklepi v prihodnosti. To je še posebej pomembno za velike in orjaške pasme ter aktivne pse.

FAZA ODRASLOSTI

O odraslem psu govorimo, ko gre za telesno in duševno popolnoma razvito žival. Pes je prenehal pridobivati na teži (če je ustrezno hranjen), popolnoma se je znebil mladičkovega gobčka in njegova dlaka je dobila pravo strukturo. Postal je bolj duševno uravnovešen, zaradi česar se manj pogosto odziva na zunanje dražljaje (čeprav je v tem primeru veliko odvisno od obdobja socializacije in genetike). To je tudi obdobje, ki je najbolj značilno za razmnoževanje. Prehrana odraslega psa vpliva na dolžino in kakovost njegovega življenja. Ali mu le ta ustreza, lahko ugotovimo po videzu dlake in oceni iztrebkov našega psa. Če je ta razmeroma velik, smrdljiv, preveč ohlapen ali vsebuje sluz, to pomeni, da prehrana za našega psa ni ugodna in da je treba nekaj spremeniti, na primer hraniti s kakovostnejšo hrano.

Da bo kožuh sijoč in mehak, mu lahko dodajamo vitamine in zlasti maščobne kisline omega 3, ki jih vsebuje na primer olje omega 3 iz divjih morskih rib. Te bodo vplivale tudi na pravilno delovanje mišično-skeletnega sistema. Vredno je dati tudi specializiran pripravek, ki vsebuje sestavine, kot so hondroitin, glukozamin, kolagen in hialuronska kislina. Vse te sestavine so na voljo v pripravku Chondroline Support.

FAZA SENIORJA

Psi se starajo različno dolgo. Velike in orjaške pasme postanejo seniorji veliko prej – okoli 6. leta starosti. Majhne pasme pa običajno preidejo v zadnji stadij pri približno 11 letih. Kakovost življenja starejšega psa je še posebej odvisna od njegove prehrane, zato priporočamo mokro hrano iz linije Premium Selection. Pomembna je tudi vsakodnevna aktivnost. Paziti je treba na vnos kalorij, saj pes postane manj aktiven in se mu upočasni presnova. Probiotiki lahko podpirajo delovanje prebave in povečajo absorpcijo hranil. Telesna vadba je še vedno pomembna, vendar mora biti prilagojena zmožnostim hišnega ljubljenčka. Običajno se starejši psi precej hitro utrudijo. Omega maščobne kisline prispevajo k pravilnemu delovanju sklepov. Imajo tudi zaščitni učinek na živčne celice, ki počasi propadajo. Če pes med gibanjem čuti bolečino ali nelagodje, lahko dajemo sestavine z analgetičnim in protivnetnim delovanjem, kot sta bosvelija serrata ali črni krempelj. Te so vključene v hondroprotektivne pripravke, kot so Chondroline Senior+7, Chondroline Help in ChondroCare tablete. Krilovo olje kot vir močnega antioksidanta astaksantina upočasnjuje proces staranja in pomaga pri kognitivnem upadanju. Je tudi dober vir polinenasičenih maščobnih kislin.

Zato smo pripravili pripravljene komplete po znižanih cenah za pse v vseh življenjskih obdobjih.

The post FAZE ŽIVLJENJA PSA appeared first on Pokusa.

Vsak od nas si želi, da bi njegov ljubljenček živel čim dlje v čim boljšem zdravju. Bil aktiven, vesel in imel lep kožuh. Vse to je posledica številnih dejavnikov, ki niso odvisni samo od nas, saj so pomembni tudi geni. Na srečo lahko nadziramo številne stvari, ki vplivajo na zdravje naše mačke. Eden takih dejavnikov je prehrana. Na trgu je cela paleta že pripravljene hrane za naše živali. Ko prvič postanemo lastnik mačke, se sprašujemo, kakšno hrano ji izbrati. Čemu slediti. Ali morate mačko hraniti z mokro in suho hrano ali je bolje izbrati eno od njiju?

Mačka je strogo mesojeda žival. To pomeni, da na njihovem jedilniku praktično ni mesta za zelenjavo in sadje. V naravi mačke lovijo glodavce, ptice in žuželke, zato njihova prehrana vsebuje minimalne količine ogljikovih hidratov. Pri izbiri mačje hrane se moramo tega spomniti in skrbno analizirati sestavine. Na tržišču zlahka najdemo mokro mačjo hrano , ki ne vsebuje ogljikovih hidratov ali pa jih vsebuje le v sledovih.

Mačke so živali, ki ne pijejo dovolj same in dobijo večjo količino vode s hrano. Če vidimo mačko v bližini posode z vodo, je to znak, da je že dehidrirana. Zato moramo poskrbeti, da ji bo hrana, ki jo dajemo, poleg vseh potrebnih hranil zagotovila tudi ustrezno količino vode. Prednost mokre hrane je njena visoka vlažnost, podobna hrani, ki jo mačka dobi v naravi. Mokra hrana za mačke ima vsebnost vlage 70-80%, suha hrana le 8-12%. Zadostna preskrba z vodo v prehrani je zelo pomembna za pravilno delovanje celotnega organizma, še posebej ledvic.

S serviranjem mokre hrane povečamo hidracijo mačjega telesa, kar se odrazi v večji razredčenosti in volumnu urina ter zmanjša tveganje za nastanek sečnih kamnov, težav z urinarnim traktom in boleznimi ledvic. Mačke, hranjene z mokro hrano, dobijo s hrano toliko vode, da jih praktično ni treba dodatno hidrirati. Vendar to ne pomeni, da jim lahko vzamemo posodo z vodo. Vsaka mačka mora imeti stalen dostop do sveže vode.

Ko izbiramo pravo mokro hrano za našo mačko, smo najprej pozorni na sestavo. Daljša sestava še ne pomeni, da je hrana boljša. Ravno nasprotno. Pogosto krajša kot je sestava, tem bolje. V sestavi hrane naj bo najprej meso, nato drobovina. Zelenjava in sadje nista potrebna. Če se pojavijo, naj bodo v majhnih količinah in naj bodo čim bližje koncu kompozicije. Deklaracije so sestavljene tako, da je največ tistega, kar je na samem začetku, manj je dane sestavine, kasneje bo navedena v deklaraciji. V hrani ne sme biti žit. Obroke razdelimo na več manjših obrokov. Mačka mora dobiti vsaj 3-4 obroke na dan, in več, tem bolje. 5-6 obrokov bo optimalna rešitev za večino mačk. Zaradi nižje vsebnosti ogljikovih hidratov v primerjavi s suho hrano je mokra hrana odlična tudi za mačke s sladkorno boleznijo ali živali s prekomerno telesno težo, ki morajo shujšati. 

Mokra hrana je običajno tudi okusnejša in lažje prebavljiva za mačke. Pri živalih z alergijami na hrano je lažje izbrati monoproteinsko mokro hrano kot suho hrano, katere sestava je zelo dolga, kar poveča tveganje, da bo mačka alergična na kakšen dodatek. Mačke z občutljivim prebavnim sistemom se tudi bolje počutijo na mokri hrani kot na suhi.

Če povzamemo: izmed vse pripravljene mačje hrane, ki je na voljo na trgu, je mokra hrana najboljša izbira. Pri izbiri hrane moramo upoštevati njeno sestavo, ki naj bo jasna in čitljiva. Hrana naj vsebuje veliko mesa in malo ali nič ogljikovih hidratov. Če hranimo samo popolno mokro hrano, smo lahko prepričani, da bo mačka ustrezno hidrirana in bo prejela pravo količino.

The post MOKRA HRANA ZA MAČKE appeared first on Pokusa.

Zaradi etiopatogeneze lahko degenerativne bolezni sklepov razdelimo na vnetne (infekcijske in imunološke) in nevnetne (zaradi razvojnih motenj, degenerativnih sprememb, tumorjev, poškodb). Pravilna diagnoza vzroka bolezni sklepov je ključnega pomena za izvajanje farmakološkega zdravljenja, ki ob hkratnem vodenju prehrane daje največ možnosti za zaviranje tako vnetnih kot nevnetnih procesov.

Najpogostejše bolezni sklepov pri psih so osteoartritis, ki je nevnetna, kronična in napredujoča bolezen, ki povzroča poškodbe in degeneracijo sklepnega hrustanca ter nastanek hiperplastičnih sprememb.

Primarna poškodba hrustanca je lahko idiopatske narave ali pogosteje posledica nepravilne razporeditve mehanskih sil zaradi prirojenih deformacij, nepravilno uravnotežene prehrane v fazi intenzivne rasti mladega organizma ali poškodbe. Poškodba hrustanca povzroči vnetje membran, ki obdajajo sklep. To povzroči, da hrustančne celice izločajo encime (metaloproteinaze), ki dodatno razgrajujejo zunajcelični matriks hrustanca. Ko se pojavi osteoartritis, se razvije v trajen proces s postopno izgubo hrustanca in vse hujšimi kliničnimi simptomi. Osteoartritisa ni mogoče pozdraviti.

Cilj zdravljenja in prehranskih dopolnil je lajšanje bolečine z zaviranjem vnetnih reakcij in spodbujanjem vzdrževanja razgradnje hrustanca. Osteoartritis se lahko pri starajočih se posameznikih še poslabša.

Dejavnik, ki pse predisponira za razvoj bolezni, sta prekomerna telesna teža in debelost. Tudi pri uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil pri zdravljenju osteoartritisa je izjemno pomembna prehrana. Uporaba analogov prostaglandinov in drugih zdravil lahko povzroči neželene učinke s strani prebavil. Uporaba steroidnih protivnetnih zdravil (glukokortikosteroidov) lahko povzroči prekomerno telesno težo in debelost. Pri infekcijskih boleznih sklepov, ki jih povzročajo bakterije, riketsije in mikoplazme, se prehransko upravljanje omejuje na zagotavljanje hranljive prehrane z visoko vsebnostjo lahko prebavljivih beljakovin in drugih hranil, ki ne bo povzročila prekomerne telesne teže in debelosti.

Pogostost degenerativnih bolezni sklepov v populaciji psov

Osteoartritis je posledica vnetja in poškodb tkiva sklepov. Čeprav neposredni vzrok ni vedno znan, je lahko posledica genetskih dejavnikov, poškodb in nepravilnosti v zgradbi sklepov (npr. pri displaziji kolkov).

Osteoartritis je kronična bolezen, ki se s staranjem živali poslabša. Čeprav je pogostejša pri starejših živalih, se lahko razvije pri kateri koli starosti.

Osteoartritis prizadene povprečno 450 psov od 10 000 psov, ki so deležni veterinarske oskrbe. V populaciji psov v ZDA je njegova pojavnost ocenjena na 6,1 %, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da se je v zadnjih 10 letih število živali, ki jih prizadene ta bolezen, povečalo za 66 %. To je povezano s povečanjem števila živali s prekomerno telesno težo in debelostjo ter s povprečnim podaljševanjem življenjske dobe hišnih ljubljenčkov. Poleg tega statistični podatki kažejo, da v populaciji psov, starejših od 10 let, kar 20 % psov trpi za osteoartritisom.

Opis aktivnih snovi s hondroprotektivnimi lastnostmi

Glukozamin hidroklorid in hondroitin sulfat

Zunajcelični matriks hrustanca sestavljajo predvsem kolagen in proteoglikani. Velike proteoglikanske molekule vključujejo glukozaminoglikane (GAG) in beljakovine. Glukozaminoglikani so polimeri ogljikovih hidratov, sestavljeni iz hialuronske kisline, keratin sulfata in hondroitin sulfata. Prvi dve sestavini vsebujeta N-acetilglukozamin kot eno od ogljikohidratnih sestavin. V primeru hondroitin sulfata je to N-acetilgalaktozamin. Proteoglikane sintetizirajo matrične celice, ki imajo sposobnost zadrževanja vode, s čimer zagotavljajo blaženje in učinkovito mazanje sklepov. Pasje telo lahko iz glukoze sintetizira N-acetilglukozamin in N-acetilgalaktozamin.

Pri psih je stopnja, v kateri peroralno uporabljena glukozamin in hondrotin sulfat dosežeta sistemski obtok, 11 oziroma 5 %. Glukozamin, označen z izotopom ogljika13, se prenaša skozi prebavni trakt in se vključi v hrustanec psov. Glukozamin v komercialnih pripravkih prihaja iz lupin rakov, jastogov in kozic. Prečiščen hondroitin sulfat pa se proizvaja iz hrustanca klavnih živali.

Študije, v katerih je bil uporabljen model dopolnjevanja pasje prehrane z različnimi količinami glukozamina in hondroitin sulfata, so pokazale, da je za pozitivne učinke pri psih z osteoartitisom potrebno dolgo obdobje dopolnjevanja – najmanj 120 dni – v štirih od petih študij učinkovitost oralnega glukozamina in hondroitin sulfata ni bila potrjena, druge študije pa so pokazale, da ti sestavini delujeta preventivno in zmanjšujeta tveganje za osteoartitis, zlasti pri starajočih se psih.

Najučinkovitejši rezultati so bili doseženi pri uporabi kombinacije glukozamina in hondroitin sulfata v količinah 61,0 + 48,0 mg/kg telesne teže za obdobje najmanj 120 dni.

Metilsulfonilmetan

Metilsulfonilmetan (MSM) je v naravi prisotna organska spojina, ki vsebuje žveplo. Farmakokinetične študije kažejo, da se MSM hitro absorbira in zlahka vstopa v presnovne poti v večini celic. Rezultati študij in vitro in in vivo kažejo, da MSM zaradi večje sposobnosti prodiranja skozi celične membrane zavira vnetni proces in oksidativni stres – označevalci teh sprememb so spremenjeni tako na transkripcijski kot na subcelični ravni.

Oba procesa sta vključena v uničevanje sklepnega hrustanca in povzročanje vnetja, ki ima za posledico bolečino. Zdi se, da je protivnetni učinek z zmanjšanjem izražanja metilsulfometanskih citokinov njegov glavni mehanizem, ki pomaga pri prehranskem preprečevanju osteoartitisa pri psih.

Hialuronska kislina
Hialuronska kislina je glikozaminoglikan z visoko molekulsko maso, ki ga pogosto najdemo v živalskih tkivih in tekočinah, v posebno visokih koncentracijah pa v sinovialni tekočini, vodnem humorju v očesu in v koži. Široko se uporablja pri zdravljenju osteoartritisa in kot snov, ki pospešuje celjenje ran.

Rezultati raziskav kažejo, da se hialuronska kislina absorbira v prebavilih, del pa je vstopi v telesna tkiva, vključno s kožo in sklepi. Zanimiva je ugotovitev, da je pri zdravljenju bolnikov z degenerativnimi spremembami v kolenskem sklepu bolj učinkovit pripravek, ki vsebuje glukozamin, hondroitin in hialuronsko kislino, kot pripravek, ki vsebuje samo glukozamin in hondroitin.

Harpagophytum procumbens
Harpagophytum procumbens (hudičev krempelj ali hudičev krempelj) je afriška rastlina, ki se že vrsto let uporablja v alternativni medicini. Na splošno velja, da ima protivnetne lastnosti, saj ima sposobnost zaviranja delovanja encimov ciklooksigenaze in lipoksigenaze, tj. njeno delovanje je podobno nesteroidnim protivnetnim zdravilom. Aktivne spojine v rastlinskem izvlečku so glikozidi, kot je harpagozid.

Boswellia serrata
Boswellia serrata je drevo, njegova smola pa se že dolgo uporablja kot protivnetno in analgetično sredstvo. Raziskave so pokazale, da imajo aktivne snovi, ki jih vsebuje bosvelija serrata, zlasti bosvelična kislina, številne lastnosti. Vplivajo na aktivnost encimov lipoksigenaza in ciklooksigenaza, delujejo na rastne dejavnike (žilni endotelijski rastni dejavnik in drugi, povezani s preživetjem in proliferacijo celic. Najmočnejša in najbolje raziskana bosvelična kislina je 3-O-acetil-11-keto-b-bosvelična kislina (AKBA) , katere učinki v okviru degenerativnih bolezni sklepov so najbolje dokumentirani.

polinenasičene maščobne kisline n-3

Maščobne kisline n-3, zlasti nenasičene maščobne kisline z dolgo verigo – eikozapentaenojska kislina (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA), že nekaj časa veljajo za ene najpomembnejših hondroprotektivnih spojin, ki, če jih psi in mačke dobivajo skupaj s prehrano, učinkovito ščitijo hrustančno tkivo pred poškodbami. n-3 maščobne kisline, pridobljene iz ribjega olja, z zaviranjem vnetne poti ciklooksigenaze 2 zavirajo nastajanje provnetnih PGE2, TNF-α, IL-1β in IL-6.

Opravljena raziskava je pokazala, da dodajanje ribjega olja prehrani psov zagotavlja povečanje ravni n-3 maščobnih kislin. -3 do 3,5 % izboljša stanje psov z artritisom, predvsem pa omogoča zmanjšanje odmerka karprofena pri psih, ki prejemajo to zdravilo zaradi osteoartritisa. Takšna prehrana poveča koncentracijo skupnih n-3 maščobnih kislin v serumu.

Hidroliziran kolagen
Kolagen je najpogostejša beljakovina v zunajceličnem matriksu in vezivnih tkivih vseh vretenčarjev. Ekstrakcija kolagena vključuje predvsem ekstrakcijo iz tkiv živalskega izvora, bogatih s kolagenom, kot so hrustanec, koža in kosti.

Glede na proizvodni postopek lahko dobite različne kolagenske derivate s popolnoma različno strukturo, sestavo in lastnostmi, kot so: nedenaturiran naravni kolagen (netopen) ali topen naravni kolagen v obliki hidroliziranega kolagena, ki je vir kratkih peptidov in aminokislin. Molekularna struktura peroralno uporabljenega kolagena določa mehanizem njegovega delovanja na vnetje sklepov. Sprva so domnevali, da lahko dodajanje kolagena spodbuja sintezo vezivnega tkiva, predvsem zato, ker je kolagen njegova glavna sestavina. Dejansko se je izkazalo, da se nekateri peptidi iz hidroliziranega kolagena absorbirajo in kopičijo v hrustančnem tkivu. Poleg tega so živalski modeli osteoartritisa pokazali obetavne rezultate pri ohranjanju strukture hrustanca po dolgotrajnem uživanju hidroliziranega kolagena.

Vse zgoraj navedene biološko aktivne snovi, ki se dajejo v obliki prehranskih dopolnil, imajo hondrofilaktične lastnosti in bi kot take morale biti nepogrešljiv del prehrane živali, ki že trpijo zaradi degenerativne bolezni sklepov in tistih, pri katerih obstaja tveganje za razvoj takšne bolezni.

Avtor članka: Jacek Wilczak

Docent na Oddelku za biokemijo in dietetiko Veterinarske fakultete SGGW v Varšavi. Znani in spoštovani strokovnjak za vlogo biološko aktivnih spojin v prehrani živali in ljudi. Avtor znanstvenih in poljudnoznanstvenih publikacij s področja dietetike in preprečevanja prehrane živali. Glavni predmet njegovih raziskav so mehanizmi delovanja biološko aktivnih spojin (polifenoli, beta-glukani, probiotiki, maščobne kisline in drugi) v patogenezi bolezni (vnetje prebavnega trakta, rak) in v okviru staranja. Zagovornik širjenja znanja med skrbniki živali o odgovorni in zavestni uporabi prehranskih dopolnil pri prehrani njihovih hišnih ljubljenčkov – univerzitetni predavatelj, predavatelj in udeleženec številnih konferenc, vodja številnih usposabljanj in spletnih seminarjev, prehranski svetovalec. Zasebno je skrbnik čokoladnega labradorja in tribarvnega kavalirja King Charlesa španjela – zato iz prve roke ve, kako pomembna je pravilno uravnotežena prehrana za pravilno rast in razvoj vsakega psa.

The post ARTRITIS PRI PSIH IN MAČKAH appeared first on Pokusa.

Na to, s kakšnimi kopiti se žrebe rodi, nimamo vpliva, lahko pa s pravilno nego in prehrano pomembno vplivamo na njihovo stanje. Najpomembnejši tretmaji nege, ki določajo dobro kopito, so: delo kvalificiranega kovca, stelja v boksu in ustrezen odmerek gibanja. Upoštevajoč dejstvo, da kopita rastejo sezonsko, je pomembno optimizirati prehrano v določenem letnem času, kar ima pomembno vlogo pri kakovosti kopit. Pozimi je kopitna ovojnica trša, vendar raste veliko počasneje. Poleti opažamo veliko hitrejšo rast kopita slabše kakovosti, ki se pogosteje kruši, poka in je bolj dovzetno za okužbe.

Zato, da bi dosegli optimalno stopnjo rasti pozimi in močna, zdrava kopita poleti, začnite z dodajanjem že danes. Pomlad je odličen čas, da v prehrano vašega konja uvedete Hoof’s Help ali BiotinMax, da vam v poletni sezoni ne bo treba skrbeti za slabo stanje kopitnega roga vaših konj.

Hoof`s help: Vsebuje optimalno kombinacija učinkovin za popolno regeneracijo kopit. Sestava omogoča ustvarjanje izjemno kompaktne in trpežne strukture kopita. Visoka koncentracija biotina, cinka in elementov v sledovih v kelatirani obliki zagotavlja odlično biološko uporabnost. Pripravek priporočamo v primerih izjemno slabega stanja kopit (krhko, lomljivo, razpokano, počasi rastoče, po laminitisu), ki zahteva hitro regeneracijo in izboljšanje hitrosti rasti.

BiotinMax: Dopolnilo z optimalno koncentracijo hranilnih snovi, ki določajo pravilno hitrost rasti in močno strukturo kopitnega roga. Povečana vsebnost biotina, Dl-metionina in cinka pripomore k izjemno močnim in zdravim kopitom. Priporočamo uporabo pri konjih s krhkim kopitnim rogom in pokajočo kopitno čašico, ki ni zelo prožna.

The post Dodatki za kopita za konje – kdaj in kaj uporabiti? appeared first on Pokusa.

Poleg osnovne hrane so na trgu tudi že pripravljene veterinarske diete, pripravljene za posebne potrebe naših živali. Poznavanje sestave hrane je pomembno za vsakega lastnika psa. Pravo prehrano lažje izberemo, ko se zavedamo, kaj je pomembno v prehrani naše živali in zakaj, pravilna prehrana pa je pomembna pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja naših štirinožcev.

Leta 2010 so evropska živilska industrija in znanstveniki podali priporočila o vsebnosti hranil v hrani za pse. Tako so zadostili potrebam hišnih ljubljenčkov in njihovih lastnikov, ki jim je kakovost in dolgoživost življenja njihovih ljubljenčkov zelo pomembna. Z ustrezno uravnoteženo hrano, ki vsebuje hranila primerna za posameznega posameznika, mu zagotovimo pravi odmerek energije, beljakovin, mineralov in vitaminov.

1.) Suha pasja hrana z mesom

Suha hrana je dandanes zelo pogost način hranjenja psov. Je lahko dostopen in popolnoma uravnotežen. Lastniki hišnih ljubljenčkov se pogosto vodijo po načelu “več mesa, bolje” in iščejo živila, kjer so živalske beljakovine na vrhu sestave. Vendar v nasprotju z videzom to ni najpomembnejši podatek. Pomembna ni samo količina, ampak tudi kakovost mesa, ki ga v živilih najdemo v različnih oblikah – (kot moka ali sveže meso), kar neposredno vpliva na zdravstvene koristi surovine v živilu.

Kakovost mesa vs kakovost suhe pasje hrane

Meso je iz živalskih tkiv, brez dlake in perja, medtem ko so stranski proizvodi deli trupa, razen mišic in spremljajočih struktur. Najpogosteje uporabljen vir beljakovin v suhi hrani so mesne moke. Njihova predelava je sestavljena iz ločevanja maščobe iz mesa in sušenja v moko. Ni pomembno le, kako je bilo meso predelano, ampak tudi, iz kako kakovostne surovine je.
Vir beljakovin v živilu lahko izvira iz trupa z oznako “human grade” – prvotno namenjen za prehrano ljudi ali pa vsebuje klavne odpadke, ki niso bili namenjeni dajanju na trg za prehrano ljudi in vsebuje sestavine, ki jih ljudje ne morejo jesti.
Za stranske proizvode živalskega izvora bo značilna manjša raznolikost aminokislin in slabša biološka uporabnost.

Način konzerviranja in kakovost suhe pasje hrane

Čeprav je kakovost mesa velikega pomena, je način konzerviranja mesne moke za preprečevanje žarkosti enako pomemben. V ta namen se lahko uporabljajo naravni antioksidanti, kot so vitamini E, C, ali sintetične kemikalije, kot so BHT, BHA, propil galat, etoksikvinum (dokazano rakotvoren). Na žalost se mesna moka za proizvodnjo hrane za hišne živali pogosto kupuje kot končni izdelek, proizvajalcu hrane za hišne živali pa na etiketi ni treba navesti, kako je bila konzervirana.

2. Mokra hrana za pse in najboljša suha hrana z mesom za pse

Alternativa mesnim obrokom je sveže meso, ki se ne uporablja samo v mokri hrani za pse, temveč tudi kot sestavina v super premium suhi hrani. Sveže meso v suhi hrani je surovina živalskega izvora, ki v proizvodnem procesu ni bila sušena in zmleta. Pridelava takšne hrane je dražja zaradi višje cene surovin in proizvodnje, ki je tudi bolj zapletena kot tehnologija izdelave mesne moke.
Postopek priprave svežega mesa kot jedilne sestavine je dolgotrajen, saj zahteva, da se iz te surovine znebimo vode. Vendar se trud in stroški poplačajo z znanstveno dokazanimi prehranskimi koristmi, ki izhajajo iz vsebnosti svežega mesa v hrani.

Prednosti pasje hrane s svežim mesom:

~ okusnost – znatno izboljšana okusnost pasje hrane z vsebnostjo svežega mesa v primerjavi s hrano na osnovi mesne moke je dobra novica za pse, ki so “izbirčni jedci”. Hrana, ki vsebuje sveže meso, je veliko bolj okusna in jo radi pojejo zaradi dejstva, da vsebuje veliko manj snovi z grenkim priokusom, ki ga psi ne prenašajo najbolje. Dodatna prednost okusa je visoka vsebnost maščobe, ki jo najdemo v celem briketu, zaradi česar je hrana zagotovo okusnejša od tiste, v kateri je maščoba predvsem na površini.

~ boljša prebavljivost – sveže meso v hrani namesto mesne moke izboljša prebavljivost hrane do nekaj odstotkov, kar ima za posledico boljšo absorpcijo beljakovin, vitaminov in mineralov

Pri proizvodnji hrane za pse, ki vsebuje sveže meso, se v formulaciji uporablja nižja temperatura za predelavo mesnih sestavin in za ekstrudiranje briketov. Visoka temperatura vpliva na denaturacijo beljakovin, hkrati pa negativno vpliva na prebavljivost beljakovin. Proces denaturacije beljakovin v mesu se začne pri 70° C, pri 100° C pa se aktivnost encimov zmanjša, kar povzroči poslabšanje prebavljivosti aminokislin. Predelava suhe hrane torej neposredno vpliva na vsebnost hranilnih snovi, aminokislin in prebavljivost hranilnih snovi, najbolje prebavljiva hrana pa bo tista, kjer vir beljakovin izvira iz svežega mesa.

3.) Reference

• Beynen A., 2016. Meet in kibble petfood. Creature Companion 12:56-57.
• FEDIAF,. 2019. Nutritional guidelines for complete and complementary foods for cats and dogs. Polkarma.
• Janik M., 2020. Trends in the dry food market for dogs and cats. Veterinary life 5(11):6-7.
• Oba PM, Utterback PL, Parsons CM, De Godoy MRC Swanson KS, 2018. Chemical composition, true nutrient digestibility, and true metabolizable energy of chicken-based ingredients differing by processing method using the precision-fed cecectomized rooster assay. Journal of Animal Science 97(3): 1-12.
• Use of fresh meats in pet food. Biologically Appropriate Bulletin.

______________________________________________________________________________________
Članek je napisala strokovnjakinja – mgr, inž. zootehnike Agnieszka Bartnikowska

Sem doktorski študent na Fakulteti za biologijo in živinorejo, Katedra za genetiko, rejo in etologijo živali. Že od nekdaj so me zanimale živali, kot deklica sem bila članica biološkega krožka. Psi so bili vedno moja največja ljubezen. Preden sem imela svojega štirinožca, sem s seboj nosila knjigo o psih, ki sem jo znala na pamet. Svoje poklicno življenje sem posvetila delu s konji, papigami in psi. Sem lastnica rodovniških psov že 16 let in članica Kinološke zveze na Poljskem, vodim manjšo domačo psarno kitajskih čopastih psov, pred dvema letoma je k nam prišel tudi črni miniaturni pudelj iz Češke. Kot doktorski študent se s psi ukvarjam v svojih raziskavah in disertacijah, so tudi glavna tema mojih govorov na znanstvenih konferencah. Vodilni moto v mojem življenju je: Izberi delo, ki ga imaš rad, in ne boš delal niti dneva v življenju.« – Konfucij.

The post Hrana za pse s svežim mesom appeared first on Pokusa.

Konji so izpostavljeni številnim dejavnikom, ki zmanjšujejo imunost, vključno s stresom, slabimi vremenskimi razmerami, stikom z bolnim posameznikom, spremembami vremena, prehrano,… Na veliko nimamo vpliva, saj stres (nepogrešljiv del konjeve narave) ni odvisen od nas, lahko pa ne glede na zgoraj omenjene vidike okrepimo imunski sistem, da je sposoben braniti konjevo telo pred negativnimi dejavniki.

S čim lahko dopolnimo konjsko prehrano za krepitev imunosti?

1.) Nabor vitaminov in mineralov – VitaMax, Algea

Jesensko obdobje je konec pašne sezone, zato ni naravnega vira vitaminov in hranil. Prehrana, ki je sestavljena predvsem iz sena in ovsa ali slabe kakovosti teh sestavin, ne ščiti pred pomanjkanjem, zato je treba dodajati vitaminsko-mineralne predmešanice (tip VitaMax). Jesen je tudi čas menjave dlake, kar je za telo kar velik energetski izdatek in lahko privede do zmanjšanja imunosti.

Naravni viri vitaminov, mineralov in aminokislin, vključno z eksogenimi (pripravki tipa Algea) so najboljša rešitev za izboljšanje stanja dlake, kože, kopit in zagotavljanje telesu nabora esencialnih vitaminov in mineralov v lahko prebavljivi obliki. Dodajanje morskih alg v krmo poveča asimilacijo hranil, izboljša produktivnost živali in reproduktivne kazalnike, poveča odpornost proti boleznim.

Vsebnost alginatov, fukoidina in laminarina blagodejno vpliva na mikrofloro prebavnega trakta. Alge prispevajo k izboljšanju splošnega zdravja ter povečujejo vitalnost in vzdržljivost. Alge so dober vir natrija, kalija, železa, cinka in joda ter vsebujejo številne elemente v sledovih in vitamine v obliki lahko prebavljivih organskih spojin.

2.) Obogatitev bakterijske flore prebavnega trakta, podpiranje procesov prebave in absorpcije

Optimalna absorpcija in izraba hranilnih snovi iz obroka ima velik vpliv na kondicijo konja in obrambne mehanizme telesa. Stres, zdravila ali sprememba prehrane lahko povzročijo uničenje bakterijske flore ali njeno nepravilno sestavo (patogena mikroflora), kar prispeva k upadu forme in povečani dovzetnosti za napade patogenov.

Probiotik, uveden v prehrano, naseli prebavni trakt s koristnimi bakterijami, ki izboljšajo prebavne procese in absorpcijo hranil. Probiotiki se pogosto priporočajo za preprečevanje bolezni, povezanih z zmanjšano imunostjo in nenormalnim metabolizmom ter med zdravljenjem z antibiotiki.

3.) Naravna krepilca imunosti – česen in beta-glukan

Pozitiven učinek beta-glukana, izoliranega iz celic kvasovk, na imunski sistem so potrdile številne znanstvene raziskave. Aktivira imunski odziv ne glede na vrsto težave – virus, bakterija, parazit ali stik z alergenom – pomaga pri blaženju alergijskih reakcij. Podpira vitalnost makrofagov, ki so prva obrambna linija telesa, in igra bistveno vlogo pri sprožitvi celotnega imunskega odziva. Redna uporaba poveča število in aktivnost krvnih celic, zato ga je treba jemati redno enkrat na dan, najbolje ob istem času (npr. vsak dan za večerno hranjenje). Pomembna lastnost glukanov je tudi njihov ugoden vpliv na hranilno vrednost krme in njeno okusnost, zato so odlična dopolnitev zdravljenja s probiotiki. Zahvaljujoč prebiotičnim lastnostim vplivajo na optimizacijo prebave,

Na zdravje blagodejno vpliva tudi dodatek česna. Ima baktericidni in bakteriostatski učinek, zahvaljujoč kateremu podpira imunski, prebavni in dihalni sistem pri konjih v boju proti virusnim ali glivičnim okužbam dihalnih poti. Podpira izločanje patogenih mikroorganizmov, bakterij in glivic v črevesju. Ne smemo pa pozabiti, da lahko dolgotrajno uživanje česna (več kot 3 mesece brez premora) ali uživanje previsokih dnevnih odmerkov negativno vpliva na raven hemoglobina in število rdečih krvničk, tj. v skrajnih primerih povzroči anemijo in poškoduje jetra in ledvice.

Oksidativni stres destabilizira harmoničen potek fizioloških procesov in zmanjša imunost. Močni antioksidanti, to so vitamini A, E in C, so pomembno dopolnilo k prehrani. Vitamin C pomaga ohranjati celovitost in delovanje celične membrane, sodeluje pri procesih razstrupljanja, uravnava delovanje imunskega sistema in spodbuja absorpcijo nekaterih hranil, vključno z železom. Poleg tega ima velik pomen pri zaščiti pljuč pred škodljivimi učinki prostih radikalov, ki jih pripisujejo razvoju bolezni dihal.

Znanstveniki so potrdili ugoden učinek dopolnjevanja prehrane s pripravki, ki stimulativno delujejo na imunski sistem v obdobjih, ko je konjev organizem še posebej izpostavljen zmanjšanju imunosti in vdoru patogenov.

Pravilno uravnotežena prehrana, ki temelji na kakovostnih sestavinah, dodatno dopolnjenih z vitaminsko-mineralnim premiksom in snovmi, ki podpirajo imunski sistem, zmanjša tveganje za zmanjšanje imunosti in pojav bolezni.

The post Kako preprečiti padec imunske odpornosti pri konjih? appeared first on Pokusa.

So tudi psi lahko pod stresom?

Seveda. Ker vemo, kako se počutimo zaradi stresa, želimo zagotovo pomagati ublažiti stres tudi našemu ljubljenčku. Vendar pa naši psi ne izrazijo svojih čustev, ne zaloputnejo po telefonu ali imajo izbruh jeze, kako torej lahko ugotovimo, da so pod stresom? Znaki tesnobe pri psih so pogosto subtilni. Dejansko nekatera vedenja, povezana s stresom, posnemajo normalno vedenje.

Kateri so nekateri od znakov stresa pri psih?

Tresenje in korakanje:
Videli ste, kako se vaš pes trese po kopanju ali valjanju v travi. To tresenje celega telesa je lahko zabavno in povsem normalno … razen če se pojavi kot posledica stresne situacije. Na primer, psi so pogosto pod stresom ob obisku veterinarja. Mnogi psi se “otresejo”, ko se spustijo z izpitne mize in se dotaknejo tal. Tudi psi, tako kot ljudje, korakajo, ko so vznemirjeni. Nekateri psi hodijo večkrat po sobi za preglede, medtem ko čakajo na vstop veterinarja.

Jokanje ali lajanje:
Vokalizacija je normalno izražanje pri psih, vendar se lahko okrepi, ko so pod stresom. Psi, ki se bojijo ali so napeti, lahko cvilijo ali lajajo, da bi pritegnili vašo pozornost ali da bi se pomirili.

Zehanje, slinjenje in lizanje:
Psi zehajo, ko so utrujeni ali zdolgočaseni, zehajo tudi, ko so pod stresom. Stresno zehanje je dolgotrajnejše in intenzivnejše od zaspanega zehanja. Psi se lahko tudi prekomerno slinijo in ližejo, ko so živčni.

Sopihanje – t.i. panting:
Psi sopihajo, ko so vroče, navdušeni ali pod stresom. Če vaš pes sopiha, čeprav ni telovadil, morda doživlja stres.

Kako lahko svojemu psu pomagam pri obvladovanju stresnih situacij?

Če je vaš pes pod stresom, ga najprej odstranite iz stresnega okolja. Poiščite miren kraj, kjer se bo ponovno zbral. Uprite se želji, da bi ga pretirano tolažili. Če ga želite razvajati z božanjem ali priboljški, naj si jih najprej prisluži s kakšno aktivnostjo (npr. sedenjem). Odzivanje na rutinske ukaze odvrača psa in daje občutek normalnosti. Neverjetno, kako tolažilno je lahko sedenje, dol in petka za zaskrbljenega psa.

Na trgu je že kar nekaj pripravkov, ki pomagajo pri obvladovanju stresa. Zelo učinkoviti so taki, ki vsebujejo triptofan.

L-triptofan je ena izmed osmih esencialnih aminokislin, ki je telo ne more proizvajati samo, zato jo moramo nujno pridobiti s prehrano. V telesu se L-triptofan pretvori v nevrotransmiter serotonin, ki ga imenujemo tudi hormon sreče, in v melatonin, ki skrbi za trden spanec.

The post Stres appeared first on Pokusa.

V jesensko-zimskem obdobju je imunska odpornost naših živali na hudi preizkušnji. Vlažen in hladen zrak ter pogoste temperaturne spremembe pri izhodu ven, spodbujajo razvoj različnih okužb. Posebej ranljive so pasme psov, ki niso prilagojene na takšne vremenske razmere. To velja predvsem za majhne, ​​starejše pse in tiste brez podlanke.
Se lahko prehladi tudi mačka? Mačke so prehlajene tako kot ljudje. Je razmeroma pogosta bolezen, čeprav se pojavlja predvsem sezonsko.

Profilaksa prehladov pri psih in mačkah

Že dolgo je znano, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Zato je tako pomembno skrbeti za dobro imunsko odpornost hišnih ljubljenčkov. Poskrbite, da žival ne bo ne prepihu. Po sprehodu v dežju hišnega ljubljenčka dobro obrišite in osušite. Poleg zunanje zaščite (npr. v obliki dežnih oblačil za pse) je pomembno, kako skrbimo za telo svojega ljubljenčka. Uravnotežena prehrana igra ključno vlogo v boju proti različnim vrstam okužb. Zagotavljanje določenih hranil (enako kot pri človeku) stimulira imunski sistem in pospeši proces boja proti okužbi, ko je žival že bolna.

Naravna dopolnila za pse, ki spodbujajo imunsko odpornost

Ta dopolnila vsebujejo beta-glukane. Le ti spadajo med polisaharide, ki jih v velikih količinah najdemo v gobah, kvasu in žitnih zrnih. Med prebavo se nekatere med njimi absorbirajo v kri, medtem ko te spojine ujamejo makrofagi in jih prenesejo v organe, ki imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema. Te spojine lahko znižajo holesterol in uravnavajo raven glukoze v krvi. Veliko zanimanje za beta-glukane v prehrani živali je posledica njihovih imunomodulatornih lastnostih.

Znanstveniki so proučevali učinke dajanja kužkom komercialnega pripravka, ki vsebuje beta-glukan. Ugotovili so, da ta pripravek poveča učinkovitost cepljenja proti nalezljivim boleznim (1). Poljski znanstveniki so pokazali, da je dodatek beta-glukana lahko koristen pri zdravljenju vnetne črevesne bolezni pri psih (2).

Kakšne lastnosti ima beta-glukan?
Najprej krepi imunski sistem proti okužbam (bakterijskim, virusnim, glivičnim, parazitskim). Prav tako podpira učinkovitost antibiotične terapije in cepljenja ter tudi skrajša obdobje okrevanja. Kvas, bogat z beta-glukani, se lahko uporablja preventivno v situacijah, kjer lahko pride do zmanjšanja imunosti, pa tudi v stresnih situacijah (npr. potovanje, bivanje v hotelu) ter za krepitev imunske odpornosti pri športnih, delovnih in razstavnih psih.

Druga sestavina, ki je pomembna v boju proti okužbam, je šipek. Ima močan antioksidativni učinek (ščiti telo pred prostimi radikali), pa tudi protivirusne in antibakterijske lastnosti. Plod šipka je bogat vir vitamina C, ki krepi kapilare in je izrednega pomena pri boleznih sečil. Vitamin C je še posebej pomemben pri steriliziranih in kastriranih živalih, ki so manj odporne na proste radikale.

Simptomi prehlada pri psih

Najpogostejši simptomi prehlada pri psu so šibkost, letargija, izcedek iz nosu in kašelj. Če sumimo, da gre za prehlad, takoj izmerimo temperaturo (normalna telesna temperatura psa je od 38 do 39 stopinj Celzija). Če odstopa od norme in se moteči simptomi nadaljujejo kljub dajanju vitaminov in pripravkov za krepitev imunosti, je potrebno posvetovanje z veterinarjem.

Simptomi prehlada pri mačkah

Zdravljenje mačjega prehlada je predvsem zdravljenje simptomov. Normalna telesna temperatura mačke je med 38 in 38,8 stopinj celzija. Poleg pripravkov za krepitev in dvig imunosti poskrbite tudi za hidracijo. Značilni simptomi prehlada pri mački so: pomanjkanje apetita, kihanje, povišana telesna temperatura, kašelj ter izcedek iz oči in nosu. V primeru dolgotrajnih ali drugih motečih simptomov je nujen obisk veterinarja.

Viri:

1. Haladová E., Mojžišová J., Smrčo P., Ondrejková A., Vojtek B., Prokeš M., Petrová E.: Imunomodulacijski učinek glukana na specifično in nespecifično imunost po cepljenju pri mladičih. Acta Vet. Hung. 59, 77-86, 2011.
2. Rychlik A., Nieradka R., Kander M., Nowicki M., Wdowiak M., Kołodziejska-Sawerska A.: Učinkovitost naravnih in sintetičnih imunomodulatorjev pri zdravljenju vnetne črevesne bolezni pri psih. Acta Vet. Hung. 61, 297-308, 2013.

The post Imunska odpornost appeared first on Pokusa.